Raziskava: vsak peti račun plačan z zamudo

V Sloveniji je bilo 19 odstotkov računov plačanih z zamudo, pet odstotkov jih je bilo neizterljivih, kaže raziskava, ki jo povzema STA.

V Evropi je bila pozno plačana petina računov, pet odstotkov je ostalo neplačanih. Vsako peto podjetje pričakuje, da se bodo plačilne navade v naslednjih dveh letih še poslabšale, so ta teden sporočili iz skupine EOS, ki je raziskavo naredila na podlagi anket 2.200 finančnikov v 11 evropskih državah, med njimi v Sloveniji.

Kot navajajo, je bilo medtem v raziskavi leta 2022 računov plačanih z zamudo ali neplačanih 21 odstotkov, in sicer 18 odstotkov z zamudo, tri odstotke pa je bilo neizterljivih.

Letos so razmere po navedbah raziskovalcev še posebej resne v Romuniji, kjer je 29 odstotkov računov plačanih z zamudo ali je neizterljivih. V Nemčiji, Švici in Franciji so razmere nekoliko boljše, saj je takšnih računov okoli 21 do 22 odstotkov.

Resne posledice

Trend je zaskrbljujoč. Direktor podjetja EOS KSI upravljanje terjatev Janez Klančar po pisanju STA opozarja, da so posledice slabih plačilnih navad za podjetja resne.

Kot navaja raziskava, namreč 48 odstotkov podjetij poroča o izgubi dobička, 46 odstotkov se jih je soočilo z višjimi stroški obresti, 22 odstotkov pa jih je bilo prisiljenih zmanjšati ali ustaviti naložbe. Delež podjetij, katerih obstoj je bil ogrožen, znaša 16 odstotkov. V Sloveniji je ta delež narasel na 21 odstotkov.

Klančar je poudaril, da neporavnani računi ne predstavljajo zgolj zakasnelih prihodkov. Kot kaže raziskava, lahko vse večje število neplačil upnike privede do insolventnosti in ogrozi ohranitev delovnih mest.

Krajši plačilni roki

Zaradi poslabšanja plačilnih navad so številna evropska podjetja skrajšala plačilne roke. V povprečju zdaj dovoljujejo le 31 dni za plačilo, medtem ko je bilo za to leta 2022 na voljo 37 dni. Kljub krajšim plačilnim rokom pa podjetja po vsej Evropi v povprečju čakajo še dodatnih 21 dni po zapadlosti računa, preden plačilo dejansko prejmejo. V Sloveniji znaša povprečna zamuda 22 dni.

“Dlje ko morajo podjetja čakati na svoj denar, večja je verjetnost, da račun sploh ne bo plačan,” je dejal Klančar. Zato po njegovih navedbah plačilne navade v tem pogledu delujejo kot ključni indikator potencialnih neplačil.

Likvidnostne težave ali pozabljivost

Študija razkriva, da fizične osebe najpogosteje zamujajo s plačili zaradi likvidnostnih težav (54 odstotkov) in pozabljivosti (51 odstotkov). Pravne osebe pa običajno plačujejo pozno, ker čakajo na plačila svojih strank (61 odstotkov) ali namerno izkoriščajo dobaviteljske kredite (57 odstotkov). Pomembna dejavnika sta tudi počasna obdelava in prezadolženost. Poleg tega približno tretjina podjetij meni, da stranke namerno zamujajo s plačili.

Gospodarski obeti niso optimistični. 22 odstotkov anketiranih podjetij pričakuje poslabšanje plačilnih navad v naslednjih dveh letih, medtem ko jih le 12 odstotkov pričakuje izboljšanje. V Sloveniji 24 odstotkov podjetij pričakuje poslabšanje plačilnih navad, 13 odstotkov pa jih predvideva, da se bodo izboljšale, raziskavo povzema STA.